Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS) je nastalo 18. decembra 1972 kot Društvo simultanih in konsekutivnih tolmačev Slovenije, pozneje pa se je preimenovalo v Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije. Tako smo slovenski konferenčni tolmači dobili svoje prvo in do danes edino stanovsko združenje.
Združenje si je od samega začetka prizadevalo za uveljavljanje poklica konferenčnega tolmača, standardov, načel in pogojev dela ter osveščalo naročnike o našem delu. To vsekakor ni bilo enostavno, saj so vsako obdobje zaznamovali svojevrstni izzivi in težave.
Slovenščino je bilo treba najprej uveljaviti kot konferenčni jezik, saj je v 70. letih prejšnjega stoletja prevladovala srbohrvaščina. Takrat se je redno dogajalo, da so ob visokih obiskih v Slovenijo skupaj z njimi pripotovali tudi tolmači za srbohrvaščino, ker je med naročniki prevladovalo mnenje, da slovenskih tolmačev ni.
Poklic tolmačenja je bilo treba vključiti v klasifikacijo poklicev in tolmačem s tem omogočiti opravljanje svobodnega poklica. Poskrbeti je bilo treba za izobraževanje in usposabljanje tolmačev tudi na naših tleh in s tem zagotoviti upoštevanje standardov, načel in pogojev dela. Naši člani so od samega začetka vključeni v izobraževanje tolmačev tako v Sloveniji kot v tujini.
Pri svojem delu so se člani združenja ves čas zgledovali po mednarodnih poklicnih standardih, načelih kakovosti in kodeksu poklicne etike že leta 1953 ustanovljenega Mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev AIIC (Association internationale des interprètes de conférence).
V obdobju slovenske osamosvojitve so člani združenja s svojim kakovostnim delom in strokovnostjo pri zgodovinskih dogodkih bistveno prispevali k uveljavitvi in ugledu poklica. Obdobje po osamosvojitvi je zaznamovalo približevanje Evropski Uniji ter članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah, kot so Svet Evrope, OZN in OVSE. Z vstopom v Evropsko unijo in zvezo NATO je bilo treba naš jezik še močneje uveljaviti na mednarodni ravni. Naši člani so se med drugim izkazali za nepogrešljive pri tolmačenju predpristopnih pogajanj, usklajevanju zakonodaje in v širitvenem procesu. Slovenščina je postala eden od uradnih jezikov Unije, tolmačenje v slovenščino in iz nje pa je postalo nepogrešljivo pri delu Evropskega parlamenta, Evropske komisije, Sveta Evropske unije in Sodišča Evropske unije, kjer naši člani redno tolmačijo.
Čeprav se morda zdi, da je naš poklic danes manjša neznanka kot nekoč, pa vedno znova ugotavljamo, da so nenehna prizadevanja za uveljavljanje in spoštovanje poklica, poklicnih standardov, poklicnih etičnih norm in pogojev dela, prav tako pa prizadevanja za odpravo nekaterih napačnih predstav o našem poklicu, neizogibna. Vse to pa vsekakor ne bi bilo mogoče brez stanovskega združenja, ki "zastopa poklic konferenčnega tolmača, ga spodbuja in skrbi za spoštovanje poklicnih etičnih norm, varuje interese svojih članov in služi mednarodnemu sodelovanju s postavljanjem visokih poklicnih standardov", kot je zapisano v njegovem statutu.
- Božena Zakrajšek
- Marjola Zdravič
- Vesna Bonač
- Dimitrij Ivanov
- Tanja Kolenc
- Jasna Kos
- Jolanda Kvas
- Jana Lovše
- Darja Macarol
- Branislav Popov
- Giorgio Visintin
