V konferenčnem okolju poznamo dva osnovna načina tolmačenja, simultano in konsekutivno, v posebnih okoliščinah se uporabljata še šepetano tolmačenje in tolmačenje prek veznega jezika (angleško relay).
Pri konsekutivnem tolmačenju je tolmač v prostoru skupaj z drugimi udeleženci. Najprej posluša govorca, si dela posebne zapiske in nato pretolmači njegovo sporočilo. Konsekutivna tehnika se običajno uporablja ob slavnostnih nagovorih, krajših protokolarnih obiskih in v situacijah z maloštevilnimi udeleženci.
Pri simultanem tolmačenju je tolmač v kabini, kjer hkrati posluša in tolmači besedilo, ki ga nato poslušalci v dvorani slišijo v slušalkah. Za simultano tolmačenje je treba zagotoviti ustrezno opremo za simultano tolmačenje (kabine, slušalke, sistem za prenos zvoka in poskrbeti za dovolj številčne ekipe tolmačev.
Poleg tega poznamo še šepetano tolmačenje, ki je podobno simultanemu, a poteka brez opreme in je primerno za enega do največ dva poslušalca. Da ne moti ostalih udeležencev, tolmač govori tišje in je tik ob poslušalcu. Za tolmačenje daljših dogodkov ali če dogodki potekajo v glasnejših prostorih (npr. tovarnah), se lahko v ta namen uporabi tudi prenosni sistem za tolmačenje (francosko bidule ali oprema za turistične vodiče), ki poslušalcem olajša poslušanje.
V mednarodnih organizacijah se praviloma tolmači govore neposredno iz tujega jezika v materni jezik tolmača. Če ni mogoče zagotoviti ustreznih tolmaških ekip, ki bi pokrivale vse jezikovne kombinacije, se lahko zagotovi tolmačenje prek veznega jezika (angleško relay), npr. iz finščine v angleščino in nato iz angleščine v slovenščino. Za tolmačenje v jezik, ki ni tolmačev materni jezik, se uporablja izraz retour.
