-
Zakaj ste se odločili za tolmaški poklic? Je ta poklic izpolnil vaša pričakovanja?
Izbira poklica se je zgodila kot posledica pragmatične odločitve po praktični uporabi enega od talentov, ki so mi bili pač dani. Pričakovanj ob izbiri poklica ni bilo, je pa poklic presegel moje predstave o tem, kam me lahko pripelje in kaj omogoči. Odločitev je padla potem, ko sem prebrala članek o tem poklicu, ki me je navdušil in sem takoj začela raziskovati, kje je tak študij možen. Poklic je izpolnil moja pričakovanja in nikoli nisem obžalovala te izbire. -
Zanimivosti s terena
Včasih pri „upravičencih“ do kmetijskih plačil ugotavljamo, ali „pristojni organi“ ustrezno odmerjajo zemljišča, med drugim z metodo ponovne izvedbe meritve. To je videti tako, da njivo meri predstavnik našega pristojnega organa, za njim inšpektor EU, za njima pa teče še tolmačka z obvezno beležko in svinčnikom v roki. Potem začne deževati in prava umetnost je stati na razmočeni njivi, držati dežnik in beležko, si zapisovati slišano in nato še ustrezno in dovolj glasno tolmačiti. Precejšnji terenski „multi-tasking“, ni kaj. -
Najlepša tolmaška izkušnja?
Lepe so izkušnje, v kateri postaneš del ekipe, še zlasti, kadar tolmačiš več dni ali ves teden zapored v isti ekipi. Zanimiva je dinamika takšnega sodelovanja: od začetnega “tipanja”, kdo je kdo, do tega, da se na koncu sploh ne bi poslovil od svoje skupine. Na začetku je mnogokrat čutiti rahlo nezaupanje, češ, kako neki boste lahko razumeli naše strokovne vsebine in jih celo prevedli. Sčasoma se udeleženci “sprostijo”, saj ugotovijo, da tolmači ne le razumemo, o čem govorijo, temveč smo kompleksne strokovne vsebine sposobni tudi kompetentno prevesti v drug jezik. -
Kaj pa kiksi tolmačev?
Protestniki se v tolmaški ihti radi prelevijo v protestante. Handel mit weißer Ware kaj hitro postane trgovina z belim blagom. Pri tolmačenju iz angleščine radi postanemo vneti pristaši spolne preobrazbe: napovemo gospo X, pa vstane postaven gospod v polikani obleki in spregovori z nesramno lepim baritonom, ali pa napovemo gospoda Y, pa ni vrag, da zapiska brhka mladenka z globoookim dekoltejem ... ja, tolmači smo zelo inovativni. -
Najbolj neprijetna tolmaška izkušnja?
Ob neki priložnosti tolmačenja na sodišču, v časih, ko sem še nosila ozka krila in petke, se potiho odkradem iz dvorane na minus dva deci in ko se prav tako diskretno vrnem, spregledam tekač na gladkem parketu in ... švist, se zložim, kolikor sem dolga in široka, dvorano preplavi zborovski ahhhhh, jaz pa že stojim in izginem v tesni montažni kabini. Ups. Neprijetno je, ko se govornik v svojem govoru ali odgovoru izmika, uporablja tisoč mašil, s katerimi prikriva dejstvo, da nima česa povedati ... in ko moraš potem ta “veliki nič” še pretolmačiti. -
Zanimivosti s terena
Osebno izjemno rada konsekutivno tolmačim „na terenu“. Priložnost za to so različne misije, kot jim rečemo v žargonu, oziroma obiski inšpektorjev za različna področja, kot so kmetijstvo, veterina, poraba sredstev iz skladov EU in podobno. Takšno tolmačenje je povsem drugačno od dela v tolmaških kabinah, ko se, na primer, ves dan razpravlja o na videz suhoparnih paragrafih evropske zakonodaje. Na terenu se ugotavlja predvsem izvajanje te zakonodaje. Šele takrat imamo priložnost videti, da morajo konkretni ljudje določbe te zakonodaje tudi upoštevati in izvajati ter kakšne zagate lahko to povzroča. Takšno tolmačenje ne zahteva le posebne vsebinske priprave, temveč tudi posebno opremo. Ob kmetijskih inšpekcijah, denimo, so del obvezne opreme gojzarji ali gumijasti škornji, kavbojke in anorak, saj tolmačimo tudi v hlevih, na gmajnah in v sadovnjakih, med kravami in kokošmi, na visokogorskih kmetijah in malih družinskih sirarnah ... -
Kakšne so po vašem mnenju prednosti in/ali slabosti poklica tolmača?
Prednosti tolmačenja vidim predvsem v možnosti stalnega učenja, spremenljivem delovnem okolju tako v smislu prostora kot ljudi, kar človeka ohranja svežega, hkrati pa mu vedno znova predoča dobro staro filozofsko misel, ki seveda ni zrasla na mojem zelniku, jo pa rada uporabim: Vem, da nič ne vem. Slabosti lahko kar izpeljem iz zadnje misli, nikoli namreč ne moreš z gotovostjo vedeti, da obvladaš zadevo. Dodatno slabost bi lahko našla v spremenljivosti okolja, ki zna prispevati k pomanjkanju intenzivnosti osebnih odnosov. -
Kakšen naj bo tolmač in česa tolmač nikoli ne bi smel narediti v kabini?
Tolmač naj bo predvsem profesionalen. Zavedati se mora svoje vloge, pripraviti se mora na svoje delo, biti mora diskreten, nepristranski, vljuden, samoumevna je zaupnost pridobljenih podatkov. V kabini naj bi bil kolegialen, nemoteč za kolege. Ne glede na situacijo, zahtevnost dela in vsebino tolmačenja naj bi ostal zbran in miren – kar je, roko na srce, včasih lažje reči kot storiti ... -
Kiksi govornikov ob (ne)uporabi tolmačev oz. zakaj so tolmači pomembni?
Neka visoka uradnica je v času predsedovanja kljub ne najboljšemu znanju angleškega jezika in očitni prisotnosti tolmačev tudi na visokih protokolarnih dogodkih vztrajala in sama govorila angleško. Pri tem je o Evropski uniji ves čas govorila kot o “European Onion”. Ni treba posebej poudarjati, da se “European Onion” med predsedovanjem pojavlja skoraj v vsakem drugem stavku.
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
Opozorilo: Fotografije ponazarjajo različne tolmaške situacije in niso povezane z vsebino konkretnih besedil. So del osebnega arhiva članov ZKTS in jih ni dovoljeno kopirati, uporabljati ali spreminjati brez izrecnega dovoljenja avtorjev (za več informacij pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).