Na Filozofski fakulteti v Mariboru je 24. 1. 2024 potekala predstavitev projekta »ReTrans – Delo s tolmači v begunskih tranzitnih območjih: krepitev zmogljivosti in ozaveščanje za področje visokega šolstva«, ki se ukvarja s skupnostnim tolmačenjem in poteka v okviru progama Erasmus+. Prireditev je bila sestavljena iz treh uvodnih predavanj, ki jim je sledila okrogla miza.
Predstavnica Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Maja Teskač je najprej predstavila aktivnosti urada. Opisala je postopek pridobivanja statusa osebe z mednarodno zaščito in postopka pridobivanja statusa begunca oz. statusa subsidiarne zaščite v Sloveniji. Poudarila je pomen tolmačev, ki pri delu urada s prosilci opravljajo zelo pomembno vlogo. Po njenih besedah ima urad trenutno največ potreb po tolmačih za arabščino in farsi.
Dr. Aleksandra Nuč Blažič je v nadaljevanju predstavila projekt ReTrans, ki se je začel izvajati maja leta 2022, zaključil pa se bo konec aprila 2024. Projektni konzorcij petih partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije se je v projektu osredinil na ozaveščanje za tolmačenje v humanitarnem in čezmejnem migracijskem kontekstu. Na podlagi izsledkov anket in intervjujev, ki so bili opravljeni v prvi in drugi fazi projekta, so projektni partnerji pripravili izobraževalna gradiva, v katere so vključili perspektive različnih akterjev (skupnostnih tolmačev ter ustanov, ki najemajo skupnostne tolmače oz. uporabnikov storitev skupnostnega tolmačenja).
Dr. Sara Orthaber je v svojem prispevku predstavila rezultate projekta. Na temo skupnostnega tolmačenja bodo na voljo številni podkasti in vodkasti ter video posnetki za usposabljanje, spletni kvizi in igrificirane učne vsebine v obliki zgodb. Vsi video posnetki so opremljeni z angleškimi podnapisi.
Prireditev je zaokrožila okrogla miza z naslovom »Med vidnostjo in nevidnostjo – družbeni pomen in zaznavanje skupnostnega tolmačenja«. Na njej so sodelovali dr. Mojca Kompara Lukančič, tolmačka za angleščino in italijanščino, ki ima veliko izkušenj s tolmačenjem za Ministrstvo za notranje zadeve; Tatjana Njivar z Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze, ustanove, ki si pri izvajanju svoje dejavnosti pogosto pomaga s tolmačenjem, ter Mounzer Raya, sodni tolmač za arabski jezik iz Maribora. Med poslušalci sta bila predstavnik sektorja mejne policije Igor Hrastnik in Klavdija Elbl z ministrstva za notranje zadeve, ki sta se večkrat aktivno in tvorno vključila v razpravo. Okroglo mizo je moderirala dr. Aleksandra Nuč Blažič.
Razpravljavci so se strinjali, da so se potrebe po skupnostnem tolmačenju v Sloveniji v zadnjem desetletju močno povečale, še posebej po begunskem valu, ki je Slovenijo prečkal 2015. Mounzer Raya, ki se je iz Sirije v Slovenijo preselil v 80-ih letih, je povedal, da je prej kot sodni tolmač tolmačil občasno, v zadnjih letih pa pogosteje. Tatjana Njivar je povedala, da je na Andragoškem zavodu v zadnjih letih delež tujcev med njihovimi slušatelji povečal na 86 %, kar povzroča težave pri sporazumevanju. Med njimi je v zadnjem obdobju veliko albansko govorečih slušateljic, zato si je zavod veliko pomagal s posebno jezikovno mediatorko, ki ob tolmačenju slušateljem razlaga značilnosti slovenskega šolstva, pravnega sistema ipd., kar v praksi pomeni, da »prevajanje« ene besedne zveze lahko traja tri minute. Igor Hrastnik je povedal, da je slovenska mejna policija v minulem letu obravnavala okrog 60.000 migrantov (cca. 200 na dan) in da je v praksi težko zagotoviti dovolj tolmačev. Klavdija Elbl je povedala, da se je število tolmačev, s katerimi ima MNZ sklenjene pogodbe o sodelovanju, v zadnjih letih precej povečalo, tako da imajo na seznamu tolmače za več kot 30 jezikov, vendar se vsako leto srečujejo z novimi jeziki. Tudi izkušnje dr. Kompara Lukančič kažejo, da se je v zadnjem desetletju povečalo število tolmačenj za osebe z afriškega kontinenta.
Razpravljavci so se strinjali, da se je sistemska podpora v zadnjih letih izboljšala, vendar je možnosti za njeno nadgradnjo še veliko. Med drugim je težava sistem javnega naročanja, po katerem mora policija angažirati tolmača z najnižjo ceno, čeprav to pomeni, da se mora ta denimo na delo v Koper pripeljati iz Lendave. Policisti na terenu možno rešitev vidijo v sistemu, ki ga uporabljajo njihovi avstrijski kolegi, saj si pri sporazumevanju z osebami v postopku pomagajo s tolmačenjem na daljavo prek videokonferenčnih sistemov. Klavdija Elbl je opozorila, da so tovrstni sistemi uporabni do določene mere, saj je zelo pomemben osebni stik uradnika in tolmača z osebo v postopku. Izboljšale so se tudi možnosti za izobraževanje skupnostnih tolmačev s programi, ki jih izvaja Filozofska fakulteta v Ljubljani. Še vedno pa je težava, da nekatera kakovostna gradiva ne pridejo do tolmačev – praktikov.
Sodelujoči so spregovorili tudi o stresu, povezanem z izvajanjem skupnostnega tolmačenja, predvsem zaradi pretresljivih pričevanj in osebnih stisk. Mounzer Raya je povedal, da je za tolmača velik izziv tolmačenje za osebe, ki prihajajo iz njegove domovine, saj te včasih pričakujejo, da bo tolmač njihov naravni zaveznik, tolmač pa se zaveda, da mora ostati nepristranski. Tolmač je v takih situacijah razpet med etičnimi načeli in svojo človečnostjo. Tudi dr. Kompara Lukančič ima izkušnje s pričevanji, ki tolmača čustveno izčrpajo, vendar je sčasoma razvila obrambni mehanizem, ki ji omogoča lažje spoprijemanje s takimi situacijami. Delo je naporno, ker se je včasih treba na teren odpraviti sredi noči, nato pa zjutraj oditi še v službo. Je pa tolmačem pri ministrstvu na voljo podpora v obliki psihološke pomoči.
Razpravljavci so se ob koncu strinjali, da je bila okrogla miza koristna in dobra priložnost za izmenjavo izkušenj in navezavo stikov. S tovrstnimi aktivnostmi bi veljalo nadaljevati, saj dela za skupnostne tolmače še nekaj časa ne bo zmanjkalo.
Zapisal Simon Zupan, UO ZKTS
