Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v četrtek, 12. oktobra, pripravil okroglo mizo z naslovom Jezikovne storitve danes in jutri, Priložnosti in izzivi za prevajalce in tolmače. V razpravi so sodelovali predstavniki prevajalskih združenj in podjetij ter predstavnika oddelkov za prevajalstvo obeh univerz, med njimi tudi člani ZKTS.
Sodelujoči so se v razpravi dotaknili različnih področij prevajanja in izzivov, s katerimi se soočajo.
V splošnem so v prevajanju v porastu globalna angleščina (globish), robotizacija in uporaba umetne inteligence. Porajajo se vprašanja, kako zaščititi človeško ustvarjalnost in kako preprečiti, da se prevodi kot avtorska dela uporabljajo kot podatkovna baza za strojne prevajalnike in jezikovne modele.
Eden od izzivov je tudi prekarizacija, ki ogroža številne jezikovne poklice, od literarnih prevajalcev, ki zaradi nizkih honorarjev odhajajo, do sodnega tolmačenja, kjer ob pomanjkanju sodnih tolmačev v njihovo vlogo lahko stopi kdorkoli brez zahtevnega postopka pridobitve kvalifikacije. Prepogosto je namreč merilo za izbiro prevajalca cena. Udeleženci razprave so izpostavili tudi, da za slab prevod nihče ne odgovarja in tako podjetja in prevajalci, ki izdelujejo slabe prevode, ostajajo na trgu.
Študijski programi prevajanja in tolmačenja se soočajo z upadom vpisa, hkrati pa se morajo profesorji ukvarjati z razlikovanjem med strojnimi prevodi in prevodi študentov. Kljub vsem orodjem, ki so na voljo, pa morajo študenti med študijem pridobiti iste kompetence. Delodajalci si namreč še vedno želijo natančnih in radovednih prevajalcev z dobrim poznavanjem maternega jezika.
V času, ko na trg pritiskajo tudi globalna podjetja, je pomembno, da prevajalska in tolmaška združenja povezujejo prevajalce in tolmače ter se borijo za čim boljše pogoje dela.
pripravila Sonja Debevc, mlada članica ZKTS
Foto: Oddelek za prevajalstvo FF UL.
