Po daljšem premoru se vrača serija kratkih predstavitev članov ZKTS! Tokrat smo pred tolmaški mikrofON ujeli mag. Boštjana Zupančiča, tolmača za francoski in angleški jezik, ki je od leta 2019 vodja Prevajalskega oddelka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Video predstavitev si lahko ogledate na našem kanalu Youtube.

1. Kaj te je pritegnilo k poklicu konferenčnega tolmača, tolmača v diplomaciji? 
Tolmačiti sem začel bolj ko ne po naključju, še kot študent. Nekdo je vedel, da študiram francoščino in angleščino, in ko so potrebovali tolmača, so me poklicali. Z leti sem si tako pridobil izkušnje, a še danes imam včasih občutek, da ne bi bilo slabo, če bi bil deležen nekaj več tolmaškega usposabljanja, kot sem ga bil.

V diplomaciji sem začel tolmačiti, ko sem se zaposlil na zunanjem ministrstvu. Prišel sem kot prevajalec, a se je hitro pokazala potreba tudi po tolmačenju. Na srečo sem že imel nekaj izkušenj in ni bilo težko. A še dandanes je treba kolegom na ministrstvu znova in znova pojasnjevati, da sta prevajanje in tolmačenje pač različni zadevi in da morda tolmač lahko tudi prevaja, da pa prevajalec ni kar samodejno tudi tolmač. 

Za marsikaterega tolmača je najbrž posebna draž pri tolmačenju v diplomaciji dejstvo, da se pogosto znajde v zelo visoki družbi, kjer pa je glede na svojo vlogo pomemben in tako rekoč enakovreden udeleženec pogovorov.

 

2. Katere so po tvojem mnenju najlepše plati našega poklica, katere so najtežje?

Vsekakor je dražljivo vsakokratno vznemirjenje pred tolmačenjem in olajšujoč, a še vedno adrenalinski občutek po njem. Najlepša so tolmačenja, ki so človeku vsebinsko po duši. Sam rad tolmačim dogodke v zvezi s književnostjo in umetnostjo nasploh, a tudi kakšna filozofska ali tehnična tematika mi ni odveč.

Najtežje je najbrž tolmačenje nastopov, ki jim tolmači rečemo »bralne vaje«, ko se zdi, da si govornik želi samo čimprej prebrati vnaprej pripravljeno, zapisano besedilo. Zato je del našega poslanstva tudi ozaveščanje govornikov, da so z branjem svojih prispevkov ne le težko obvladljivi za tolmače, ampak predvsem neverodostojni in pogosto nerazumljivi tudi za poslušalce, ki jih spremljajo v izvirniku.

 

3. Se ti je kakšno tolmačenje posebej vtisnilo v spomin?
V dolgih letih jih je bilo kar nekaj, ki so mi ostala v spominu. Rad se spomnim tolmačenja Nelsona Mandele na mednarodnem sejmu telekomunikacij v Ženevi leta 1995. Kot tolmač takratnega predsednika uprave Telekoma Slovenije sem bil sicer na sestankih del njegove ekipe in večkrat se mi je zgodilo, da je predstavitev podjetja kar prepustil meni, tako da v resnici nisem tolmačil, ampak samostojno predstavil podatke, ki bi jih sicer povedal najprej on, nato pa še jaz v tujem jeziku.

Svojevrstna izkušnja je bilo tolmačenje za ekipo frankofone belgijske televizije RTBF med vojno leta 1991. Tistih deset dni so bile ravni adrenalina ves čas zelo visoko.

Zanimivo in raznoliko je bilo, ko sem nekoč v dveh dneh zapored tolmačil najprej predstavnike ameriške vojske, ki so imeli predavanje o izkušnjah v Iraku za slovenske vojake, naslednji dan pa Umberta Eca, ki je govoril o grdem v umetnosti. Če sem prav videl, me je sicer tisti večer v Cankarjevem domu poslušal samo Ciril Zlobec.

Na ministrstvu se še danes marsikdo spomni mojega tolmačenja ob dnevu slovenske diplomacije, ko je nastopil tudi eden od nekdanjih predsednikov republike. Po naših podatkih naj bi imel kratek, nenapisan nagovor. Ko je stopil na oder, je iz žepa potegnil besedilo in skoraj 15 minut brez premora govoril o oblikovanju in delovanju slovenske diplomacije od osamosvojitve naprej. Ko je končal, me je pogledal, rekel: »Srečno!« in odšel z odra. Sam sem potem v kakih 10 minutah poskusil njegove besede čim bolj prepričljivo predstaviti še v angleščini, na kar so čakali predstavniki diplomatskega zbora v Sloveniji. Če sodim po končnem aplavzu, sva se oba kar dobro odrezala.

Nekoč sem v eni od držav na severu Afrike spremljal visokega slovenskega predstavnika. Na večerji, ki se je zavlekla pozno v noč, naj bi gostiteljem v slovenščini namenil še nekaj besed. Dan je bil dolg, ura je bila pozna, vzdušje pa že zelo sproščeno. Ko sem končal tolmačenje, je k meni pristopil slovenski veleposlanik in se mi iskreno zahvalil, ker v francoščini nisem povedal »čisto vsega in čisto tako« kot govornik.

 

4. Kaj po tvoje mnenju odlikuje dobrega konferenčnega tolmača?
Poleg znanja jezikov, iz katerih in v katere tolmači, predvsem čim širši interes za čim več reči. Ne sme se prepustiti občutku, da mu je kaka tematika »resnično odveč in tuja«. Seveda se to kdaj zgodi, a kot profesionalci moramo to odmisliti in opraviti svoje delo.

 

5. V čem se diplomatsko tolmačenje razlikuje od npr. strokovnega tolmačenja/katere so posebnosti tolmačenja v diplomaciji?
Pri tolmačenju v diplomaciji je morda treba biti za odtenek bolj previden kot običajno. Seveda moramo med jeziki prenesti vse, kar govorniki povedo, a pri tem vendarle poskusimo še bolj upoštevati, kako bi lahko bilo kaj razumljeno v drugem jeziku. Časa, da bi o tem razmišljali, ko tolmačimo, ni, zato je pomembno poznavanje konteksta in zavedanje, v kakšnih okoliščinah nastopamo. Včasih uspe, včasih tudi ne …

 


NA KRATKO

 

Koliko let se že ukvarjaš tolmačenjem?
Prvič sem tolmačil konec 80. let prejšnjega stoletja, torej pred dobrimi 40 leti.
Katere so tvoje jezikovne kombinacije
A: SL, B: FR, C: EN
Za katere naročnike najpogosteje tolmačiš?
Za Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, za Evropski parlament, za Francoski inštitut v Ljubljani, za Cankarjev dom itd.
Kakšne dogodke najraje tolmačiš?
Ljubi so mi pogovori s pisatelji in drugimi umetniškimi ustvarjalci ali poustvarjalci.
Kaj so odlike dobrega tolmača?
Znanje jezikov, interes za čim več reči, mirnost.



Komu predajaš Tolmaški mikrofON? Svoji najljubši tolmački: Nataši Logar.

 

Izobraževanja

Novice

  • In memoriam: Tanja Ovaska 07. 06. 2024

    Globoko smo pretreseni ob težki izgubi drage prijateljice, predane kolegice in odlične tolmačke Tanje Kaarine Ovaska, ki se je do konca pogumno borila s težko boleznijo.

  • Konferenčno tolmačenje v Sloveniji po 20 letih članstva v EU 09. 05. 2024

    Poklicni slovenski konferenčni tolmači, člani ZKTS, so bili že od samega začetka vpeti v proces približevanja Slovenije evroatlantskim povezavam, zlasti ob številnih obiskih slovenskih političnih predstavnikov v tujini in tujih političnih predstavnikov v Sloveniji. To je bilo obdobje številnih mednarodnih izmenjav, ki se ga v tolmaški skupnosti spominjamo kot zlate dobe tolmačenja, ki se je začela z osamosvajanjem naše države.

  • Nova izdaja mentorske sheme 15. 04. 2024

    Pilotna mentorska shema, ki smo jo pri ZKTS izvedli lani, je bila lepo sprejeta, zato smo se odločili, da jo izvedemo tudi letos. Glede na izkušnje in povratne informacije sodelujočih bo mentorska shema letos nekoliko krajša in jo bomo izvedli jeseni: od 1. septembra do 31. decembra 2024. Prijave zbiramo do vključno 15. 5. 2024.

Prijava na novice

Združenje konferenčnih
tolmačev Slovenije (ZKTS)
Krekov trg 10
1000 Ljubljana

ZKTS stran Facebook

+386 41 648 416

Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije je edino stanovsko združenje konferenčnih tolmačev v Sloveniji, ki že 50 let jamči za visoko kakovost storitev konferenčnega tolmačenja.