V sedanjem koronavirusnem kriznem obdobju, ko pogosto slišimo o težavah in negotovostih samozaposlenih, še zlasti pa ob prihajajočem prazniku dela, razmišljam o specifični skupini samozaposlenih, v katero več kot dvajset let spadam tudi sama – konferenčnih tolmačih. Je svobodni poklic, v katerem delamo, za nas prednost ali past?

V Sloveniji smo konferenčni tolmači praviloma samozaposleni, večinoma kot espeji ali deooji, le malo konferenčnih tolmačev je redno zaposlenih. Več redno zaposlenih konferenčnih tolmačev je v Bruslju in Luksemburgu, kjer jih zaposlujejo inštitucije EU, pri nas pa takšnih delodajalcev praktično ni, razen redkih državnih institucij.

Prednosti
Večina kolegov in kolegic se bo strinjala, da je prednost svobodnega poklica prosto oblikovanje delovnika in projektov, v katerih delamo. Ni kartic, ki bi jih bilo treba štempljati, ni šefov, ki bi jih bilo treba prositi za dopust (razen šoloobveznih otrok, ki se jim je seveda treba z urniki prilagajati). Zadovoljni smo tudi z neposrednim stikom z naročniki, z njimi sodelujemo v celotni fazi projekta, zato se mimogrede naučimo organizacijskih veščin, vodenja projektov, pisanja ponudb, koordinacije ekip.

Radi imamo sodelovanje v ekipah kolegov tolmačev, ki se od dogodka do dogodka spreminjajo. Velik plus je zagotovo dinamičnost dela – kolegi, ki so redno zaposleni, imajo najbrž varnejšo službo, se pa lahko zgodi, da postane njihovo delo monotono. Naše prav gotovo ni, saj delamo na poslovnih konferencah, državniških obiskih, strokovnih srečanjih, zasedanjih na ravni EU. Danes tolmačimo na delovnih skupinah za pripravo nove kmetijske zakonodaje, jutri v sodni dvorani, naslednjič na visokem političnem parketu, nato v arbitražnem postopku.

Pasti
Če ste one-man-band (oziroma one-girl-band, ker v poklicu prevladujejo ženske), celoten postopek, od ponudbe, dogovarjanja pogojev, izvedbe dela, administracije, obračuna večinoma opravite sami. To je lahko včasih precejšnje breme, saj se kar naenkrat zgrne preveč obveznosti in je treba delati na več projektih hkrati. Samozaposleni gremo redko na bolniško, če že, si bolniško do enega meseca krijemo sami – nekateri menijo, da je to diskriminacija v primerjavi z redno zaposlenimi. Žongliranje med poklicnim in zasebnim življenjem, zlasti ko so otroci manjši, včasih zahteva pravo virtuoznost in vrhunsko večopravilnost.

S svojimi honorarji moramo poskrbeti za socialno varnost, pokojninsko zavarovanje, davke, čez leto si moramo zaslužiti za poletje, ko konferenčnega dela skoraj ni, tudi izobraževanje in delovna sredstva financiramo sami. Poklic je še zmeraj pretežno ženski, a polni 12-mesečni porodniški dopust je skoraj utopija, sicer te trg pozabi. Za nekatere je zelo stresna tudi negotovost oziroma nestalnost dela, kar je prišlo še posebej do izraza v sedanjem koronavirusnem času.

Nujnost kombiniranja na majhnem trgu
Večina konferenčnih tolmačev v Sloveniji ima zaradi majhnosti trga in nepredvidljivosti potreb na rezervi še plan B. To pomeni, da mnogi poleg tolmačenja tudi pisno prevajamo (kar pa lahko ima tudi prednosti, saj se lahko s prevajanjem bolj specializiramo), nekateri poučujejo na fakulteti, organizirajo dogodke ali delajo kot sodni tolmači. Tisti, ki se preživljajo izključno s konferenčnim tolmačenjem, po navadi veliko delajo v tujini, saj je slovenski trg za kaj takega premajhen. In ravno ta segment kolegov je zdaj najbolj pod udarom krize, saj je velika večina dogodkov odpovedanih.

Stalna vpetost v poklic
Tudi ko ne delamo na konferencah in drugih dogodkih, smo močno vpeti v svoje delo – za tolmača ni dovolj jezikovno znanje, temveč mora biti splošno razgledan, zato so vsakodnevne novice v vseh jezikih, ki jih tolmač pokriva, obvezno čtivo. Večinoma se tudi na dopustu ne izklopimo popolnoma, saj stranke pričakujejo, da jim bomo odgovorili v sprejemljivem času – v dobi sodobnih digitalnih tehnologij to pomeni skoraj takoj.

Nujno je tudi stalno izobraževanje – izboljševanje kompetenc v jezikih, ki jih pokrivamo, piljenje tehnike tolmačenja, izobraževanje na strokovnih področjih, ki jih pokrivamo. V času koronakrize se zdi, da se bo uveljavilo tudi tolmačenje na daljavo, ki pa je vsaj v Evropi še v začetni fazi, zaradi še večje večopravilnosti pa za tolmače bistveno zahtevnejše od že sicer zahtevnega klasičnega tolmačenja.

Ni za vse, je pa lepo
Svobodni poklic zagotovo prinaša tako prednosti kot pasti. Prinaša možnost svobodnega oblikovanja delovnika, dinamičnost in neposredno sodelovanje z naročniki, zahteva pa disciplino, prilagodljivost, odgovornost do strank, osebno integriteto in pripravljenost na določeno mero negotovosti.

So obdobja, ko je dela ogromno, in obdobja, ko ga ni. Zato se moramo nujno naučiti, da delamo, ko imamo delo, in da ne skrbimo pretirano, ko ga ni, sicer lahko obe obdobji postaneta preveč stresni. V takih obdobjih zatišja poskrbimo zase – bodisi z izobraževanjem ali z dejavnostmi, za katere sicer nimamo časa, nam pa pomagajo do boljše psihofizične kondicije in zato boljše pripravljenosti na nove (tudi stresne) delovne naloge.

Veronika Pušnik
konferenčna tolmačka, prevajalka, sodna tolmačka (spletna stran)

članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS), Mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev (AIIC) in Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS)