Poklicni slovenski konferenčni tolmači, člani ZKTS, so bili že od samega začetka vpeti v proces približevanja Slovenije evroatlantskim povezavam, zlasti ob številnih obiskih slovenskih političnih predstavnikov v tujini in tujih političnih predstavnikov v Sloveniji. To je bilo obdobje številnih mednarodnih izmenjav, ki se ga v tolmaški skupnosti spominjamo kot zlate dobe tolmačenja, ki se je začela z osamosvajanjem naše države.
Vstop Slovenije v EU 2004 je tudi pomemben zgodovinski trenutek za slovenski jezik, ki je takrat postal uradni jezik EU, enakovreden drugim evropskim jezikom. Takratni predsednik Državnega zbora Borut Pahor je v Evropskem parlamentu lahko prvič spregovoril v slovenščini, za kar je poskrbela ekipa usposobljenih konferenčnih tolmačev.
O oblikovanju slovenske kabine v evropskih institucijah je Marjana Rupnik, nekdanja vodja kabine, pisala v zborniku ob 40-letnici ZKTS. V začetnem obdobju je bilo zaposlenih in akreditiranih za delo pri institucijah okrog 80 konferenčnih tolmačev, raven povpraševanja pa je bila za relativno »majhen« jezik na zavidljivo visoki ravni. Tolmačenje v Evropskem parlamentu je v istem zborniku natančno opisala članica ZKTS Romana Mlačak, ki je poudarila, da je po doseženi profesionalizaciji treba poskrbeti tudi za osveščanje uporabnikov o prednostih dela s tolmači, kar velja tudi danes. Deset let kasneje, ob lanskoletni 50-letnici delovanja ZKTS, je Marjana Rupnik za jubilejni zbornik zapisala, da so si tolmači s svojim profesionalizmom uspeli priboriti zaupanje naročnikov, ki ga je treba s svojim delom nenehno negovati in utrjevati. Slovenski konferenčni tolmači, bodisi stalno zaposleni kot tudi tisti v svobodnem poklicu, so tako dejavno vpeti v dogajanje v evropskih institucijah in ga s svojimi jezikovnimi storitvami sooblikujejo.
Hkrati pa tudi EU aktivno sooblikuje in vpliva na tolmačenje in razumevanje tolmačenja v Sloveniji, kar se je še posebej jasno pokazalo v času obeh predsedovanj Slovenije Svetu EU. Ob zadnjem, ki se je odvijalo v času pandemije leta 2021, je naša članica Lucija Papič Mlakar zapisala, da je bila za uspešno izvedbo nujna temeljita priprava, še zlasti pa dobro sodelovanje med različnimi deležniki.
Članstvo Slovenije v EU je slovenskim tolmačem prineslo ne le nove poklicne priložnosti in možnosti raznolikega dela v institucijah in v Sloveniji, temveč tudi večjo profesionalizacijo poklica ter utrditev poklicnih norm in standardov, ki jih z izkušnjami in dobrimi praksami iz evropskega okolja lažje prenašamo in uveljavljamo tudi na slovenskem trgu. Hkrati se je v tem času izrazito okrepilo specializirano izobraževanje konferenčnih tolmačev: na ljubljanskem Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je del evropskega konzorcija EMCI, se izvaja magistrski študij konferenčnega tolmačenja ob redni podpori in sodelovanju z institucijami EU. Konferenčno tolmačenje je na magistrski stopnji možno študirati tudi na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer skozi različne oblike prakse prav tako sodelujejo z različnimi institucijami EU.
Članstvo Slovenije v EU je nedvomno prispevalo h krepitvi, profesionalizaciji in prepoznavnosti tolmaškega poklica tudi v slovenskem prostoru. V ZKTS smo tako ob 20. obletnici slovenskega članstva v Uniji pripravili niz objav, s katerimi želimo predstaviti poglede naših članov in kolegov ter poudariti koristi in prednosti članstva v EU za konferenčne tolmače in tolmačke v Sloveniji. Vabljeni k spremljanju naših družbenih kanalov!
dr. Jana Zidar Forte, predsednica UO
