Ljubljana, 25. aprila (STA) - Pomemben del organizacijskega vidika predsedovanja Svetu Evropske unije je tudi tolmačenje na dogodkih, pri čemer predsedujoča država sodeluje z institucijami EU. Tako organizatorji slovenskega predsedovanja kot tolmači ob tem poudarjajo, da je predsedovanje tudi priložnost za promocijo slovenskega jezika.

 

Kot je za STA povedal vodja sekretariata za koordinacijo priprav, logistične organizacije in izvedbe predsedovanja Gregor Štajer, se pri organizaciji predsedovanja Svetu EU trudijo tudi za promocijo Slovenije in slovenščine. Tako da je slovenski jezik na uradnih javnih nastopih vedno prisoten.

Tudi v Združenju konferenčnih tolmačev Slovenije si želijo, da bi se na čim večjem številu dogodkov uporabljala slovenščina, da bi politiki in strokovnjaki govorili slovensko. "Predsedovanje je za konferenčne tolmače vedno tudi priložnost, da krepimo svoj ugled, prepoznavnost in tudi da skrbimo za jezik, ki je del naše identitete," je v pogovoru za STA poudarila predsednica združenja Andreja Skarlovnik Ziherl.

 

Štajer je povedal, da je od 185 dogodkov, ki bodo v okviru predsedovanja potekali v Sloveniji, 91 predvidenih s tolmačenjem. Pri dogodkih na ministrski in višji ravni, ki jih bo 19, bodo predvidoma vključili tolmače Evropske komisije, predvsem ko bo režim tolmačenja večji od običajnega.

Na ministrski ravni se običajno uporablja režim tolmačenja iz šestih v šest jezikov. To je pet glavnih jezikov v EU angleščina, francoščina, nemščina, španščina in italijanščina ter jezik predsedujoče države, torej slovenščina, je povedal. Pri določenih srečanjih bodo v skladu s tradicijo pripravili večji režim tolmačenja. Torej da bodo lahko udeleženci govorili v svojih jezikih, tolmačilo se bo pa v manj jezikov.

Pri tovrstnih dogodkih se predvidoma potrebuje do 35 tolmačev, pri večjih formatih tolmačenja pa še več, je pojasnil Štajer.

Nekoliko manj se jih potrebuje na dogodkih, ki potekajo na ravni, ki je nižja od ministrske, saj bo na njih potekalo tolmačenje iz treh jezikov v tri, kar je običajno. To bodo po besedah vodje sekretariata slovenščina, angleščina in francoščina.

 

Za tolmače, ki bodo sodelovali na tovrstnih dogodkih, so januarja objavili razpis, rezultati katerega pa še niso znani. Je sicer v sklepni fazi.

Predsednica združenja tolmačev je dejala, da jih skrbi, ker rezultati še niso znani, saj se predsedovanje nezadržno približuje. "Malo nam je žal, da ni še rezultatov zunaj, da bi vedeli s čim računati, ker lahko se zgodi, da bo takrat na trgu tolmačev premalo," je poudarila. Glede zanimanja kolegov za sodelovanje pri predsedovanju je povedala, da se je večina prijavila na ta razpis.

Poudarila je, da so se vodja sekretariata in tudi predstavniki posameznih ministrstev posvetovali z njimi glede sprememb, ki jih je pri tolmačenju prinesla pandemija covida-19.

Dogodek je lahko po besedah Skarlovnik Ziherlove še vedno takšen, da tolmači sedijo v kabini, pri čemer po navadi v kabini sedi samo eden, in ne več, kot so pred pandemijo. Če sta dva, morata imeti zaščitno masko.

 

Tudi v primeru hibridih dogodkov, ko lahko pridejo tolmači na kraj, kjer je del udeležencev, del pa se jih vklaplja na daljavo, se zanje ni veliko spremenilo, je povedala predsednica združenja.

"Mi res zelo poudarjamo, da je rešitev v obliki tolmačenja od doma, ki se morda nekaterim zdi tako zelo krasna, res skrajna rešitev, ko se nikakor drugače ne da izpeljati dogodka," je poudarila. Pri tem so namreč tolmači izpostavljeni dodatnim tveganjem, kot so kakovost povezave, kakovost zvoka, poleg tega ni tehnične podpore. Prav tako ni jasno, kdo prevzema pravno odgovornost, ko se prekine spletna povezava, kaj se zgodi, ko je zvok udeleženca preslab.

Pri konferencah, kot so ministrske konference ali drugi večjezični dogodki, je še vedno bolje, da se vzpostavi tolmaški studio, kjer so postavljene kabine in je zagotovljena tehnična podpora z vso opremo, je povedala. Tolmači tam vedo, da bodo imeli dober oziroma najbolj optimalen zvok, poleg tega pa bo internetna povezava vzdržala. Prav tako ne bo nekih motenj od zunaj, ki jih doma ni mogoče vedno preprečiti.

 

S pandemijo covida-19 se je spremenila tudi oprema, ki jo uporabljajo tolmači, je še povedala Skarlovnik Ziherlova. Uporabljajo tolmaške platforme, ki omogočajo, da se govorci povežejo z druge lokacije. To pomeni, da vidijo govorca na zaslonu in potem s pomočjo platform preklapljajo med kanali, da se tolmačenje sliši.

Tolmači so sicer samo del množice ljudi, ki bodo na slovenski strani sodelovali pri predsedovanju. Koliko ljudi bo vse skupaj sodelovalo, pa je težko reči, je poudaril Štajer.

Je pa večina od 350 zaposlitev za določen čas za obdobje predsedovanja že zapolnjenih. Prav tako je večina ljudi, ki bodo za predsedovanje skrbeli na stalnem predstavništvu pri EU v Bruslju, že tam. Potekajo sicer še zadnja izobraževanja kadrov.

 

Članek objavljen z dovoljenjem STA.

Izobraževanja

Prijava na novice

Združenje konferenčnih
tolmačev Slovenije (ZKTS)
Krekov trg 10
1000 Ljubljana

ZKTS stran Facebook

+386 41 648 416

Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije je edino stanovsko združenje konferenčnih tolmačev v Sloveniji, ki že 50 let jamči za visoko kakovost storitev konferenčnega tolmačenja.