Z veliko žalostjo sporočamo, da je danes umrl Erich Prunč.
Ericha in njegovo delo je nemogoče opisati samo v nekaj kratkih vrsticah. Nedvomno je vedno deloval povezovalno. Kot jezikoslovec in slavist je gradil mostove med slovensko in nemško kulturo ter raziskoval vzajemne jezikovne in kulturne vplive. Kot prevodoslovec je ustanovil danes ugledni Inštitut za teoretsko in uporabno prevodoslovje v Gradcu, kjer je v nabor jezikov vključil tudi tako imenovane majhne evropske jezike, kot so na primer slovenščina, hrvaščina, srbščina in bosanščina. Tako je že v zgodnjih 90. letih omogočil študentom iz našega govornega področja ustrezno izobrazbo, med drugim tudi na področju konferenčnega tolmačenja.
Njegov vpliv na razvoj tolmačenja in tolmačeslovja kot poddisicpline prevodoslovja je neprecenljiv tako v evropskem kot tudi v slovenskem kontekstu. Svoje znanje in bogate izkušnje iz tolmaške prakse je venomer prenašal v tolmačeslovje. Neumorno se je zavzemal za zmanjšanje razkoraka med teorijo in prakso, hkrati pa je vztrajno in utemeljeno zavračal vse argumente skeptikov, da je tolmačenje le spretnost in ne tudi znanstvena disciplina. V njegovih delih in znanstvenih razpravah lahko pozoren bralec najde vse argumente, ki jih tolmači tudi v današnjih, včasih težavnih razmerah potrebujemo za uveljavitev in obstanek na trgu.
V tem smislu je bil Erich velik pionir, ki je s svojim neumornim raziskovalnim duhom in željo po novem znanju pokazal, da je tolmačenje dejavnost, ki terja znanstveno refleksijo. Slednja pa mora vedno najti pot tudi nazaj v prakso, ko gre bodisi za neposredno delo tolmača in je treba utemeljiti tolmaške oziroma prevodne odločitve ali za pogajanja za pogoje delovanja na trgu. Pri tem se je osredotočal tudi na marginalizirana področja v tolmačenju, kjer se poklicni standardi v veliki meri razlikujejo od tistih, ki veljajo za konferenčno tolmačenje. Želel je, da postanejo tudi novejše vrste tolmačenja ter vsa nova z njimi povezana spoznanja in vedenja del predmetnikov univerzitetnih tolmaških izobraževalnih ustanov.
Erich je zavračal stališče, da tolmačem pritiče le vloga nevtralnega in nevidnega posrednika, temveč je nasprotno vedno poudarjal njihov psihološki in socialni okvir. V svoja razmišljanja je izrecno vgrajeval tudi etične perspektive in demokratično prevodno oziroma tolmaško kulturo, s čimer je mladim tolmačem dal v roke neprecenljivo orodje, ki ga potrebujejo za dober začetek opravljanja karierne poti, hkrati pa njim ter izkušenim tolmačem zagotavlja tudi ustrezno osebno in poklicno integriteto ter strokovni razvoj.
Izgubili smo izjemnega znanstvenika, pedagoga, prevajalca, tolmača, mentorja in vizionarja ter prijatelja, ki je strastno ljubil svoje delo, ki ni bilo samo njegov poklic, temveč poklicanost in poslanstvo.
Zapisala: Aleksandra Nuč v imenu UO ZKTS
