Na podlagi prvega odstavka 8. člena in 9. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS št. 64/2011-UPB1) je občni zbor Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije na svoji seji dne 22. 3. 2019 sprejel:
STATUT
ZDRUŽENJA KONFERENČNIH TOLMAČEV SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev združenja
Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: združenje) je strokovno združenje oseb, ki se združujejo zaradi skupnih interesov na področju konferenčnega tolmačenja.
Združenje je neprofitna, nepridobitna, nepolitična, neodvisna in prostovoljna organizacija.
Dejavnost združenja temelji na ustavnih določilih, veljavni zakonodaji, določbah tega statuta in usmeritvah združenja, sprejetih na občnih zborih.
2. člen
Naziv in sedež
Ime združenja je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije.
Kratica združenja je ZKTS.
Združenje deluje na območju Republike Slovenije.
Sedež združenja je v Ljubljani. Naslov združenja določi upravni odbor s sklepom.
3. člen
Namen in cilji
Združenje opredeljuje in zastopa poklic konferenčnega tolmača, ga razvija s spodbujanjem usposabljanja, izobraževanja in raziskovanja, skrbi za spoštovanje poklicnih etičnih norm, varuje interese svojih članov in služi mednarodnemu sodelovanju s postavljanjem visokih poklicnih standardov. Združenje spodbuja duh kolegialnosti med svojimi člani.
Združenje lahko prevzema tudi sindikalne odgovornosti, zastopa stroko v pogajanjih za sklenitev kolektivnih dogovorov in sporazumov s predstavniki državnega in mednarodnega javnega sektorja ter nevladnih organizacij ter ima mandat za sklenitev le-teh, zlasti dogovorov glede delovnih pogojev, nagrajevanja, številčnosti ekip in socialnega varstva konferenčnih tolmačev.
4. člen
Obveščanje
Združenje obvešča javnost o svojem delovanju prek svojih spletnih strani, glasil ter pisnih in ustnih obvestil za člane združenja in širšo javnost.
Za obveščanje javnosti je odgovoren upravni odbor oziroma njegov predsednik.
II. ČLANSTVO
5. člen
Člani združenja
V društvu se združujejo:
- redni člani,
- mladi člani,
- pridruženi člani
- podporni člani
- častni člani.
Redni član združenja je lahko vsak, ki se ukvarja s konferenčnim tolmačenjem ob spoštovanju kodeksa poklicne etike in poklicnih standardov.
Mladi član je lahko vsak posameznik, ki se izobražuje za konferenčnega tolmača.
Pridruženi člani so posamezniki, ki izpolnjujejo druge pogoje za članstvo, vendar se s konferenčnim tolmačenjem ukvarjajo manj kot 20 dni na leto.
Podporni člani so fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnjujejo nujno pogojev za članstvo, vendar želijo prispevati k izpolnjevanju ciljev združenja oziroma k skupnim interesom stroke.
Občni zbor lahko podeli častno članstvo rednemu članu, pridruženemu ali podpornemu članu ali drugemu posamezniku, ki ima izjemne zasluge za uveljavitev in prepoznavnost združenja in konferenčnega tolmačenja.
6. člen
Sprejem novih članov
Kandidat za rednega člana združenja je lahko vsak, ki se poklicno ukvarja s konferenčnim tolmačenjem. Ravnati se mora po statutu in pravilnikih združenja, spoštovati kodeks poklicne etike ter druga poklicna pravila in dosegati mednarodno veljavne poklicne standarde konferenčnega tolmačenja.
Kandidat postane redni, mladi, pridruženi ali podporni član združenja po prejetem sklepu upravnega odbora in plačilu članarine.
Postopek sprejema novih članov v združenje ureja Pravilnik za sprejem članov.
7. člen
Pravice članov
Ob upoštevanju izpolnitve dolžnosti, opisanih v 8. členu, imajo redni člani združenja pravico
- do udeležbe na vseh prireditvah združenja
- voliti in biti izvoljeni v organe združenja,
- sodelovati pri delu organov združenja,
- biti uvrščeni na seznam aktivnih članov na spletnih straneh in v publikacijah združenja,
- uporabljati logotip združenja, ob upoštevanju obveznosti iz 8. člena.
Pridruženi člani imajo pravice iz prve, druge, tretje in pete alineje prejšnjega odstavka ter pravico biti navedeni na seznamu pridruženih članov na spletnih straneh združenja.
Mladi člani imajo pravico do udeležbe na vseh prireditvah združenja in pravico biti navedeni na seznamu mladih članov na spletnih straneh združenja.
Podporni člani imajo pravico do udeležbe pri vseh prireditvah združenja in do omembe na spletnih straneh združenja.
Naziv častnega člana podeli občni zbor na podlagi predloga upravnega odbora. Oseba, ki je dobila naziv častnega člana, je oproščena plačevanja članarine in nima glasovalne pravice. Ima pravico do udeležbe na vseh prireditvah združenja in do omembe na spletnih straneh in v publikacijah združenja.
8. člen
Obveznosti članov
Člani so zavezani spoštovati sklepe vseh organov združenja in redno plačevati članarino v višini, ki jo določi občni zbor.
Redni, pridruženi in mladi člani so dolžni pri svojem delu upoštevati kodeks poklicne etike in poklicnih standardov in opustiti vsakršna dejanja, ki bi škodila ugledu združenja in poklica tolmačev ter strokovnemu ugledu drugega člana.
Mladi člani so dolžni vsako leto predložiti potrdilo o izobraževanju.
9. člen
Članarina
Višino članarine določa občni zbor in sicer ločeno za redne, mlade, pridružene in podporne člane. Mladi in pridruženi člani plačujejo znižano članarino. Mladi člani po prehodu v redno članstvo dve leti plačujejo znižano članarino.
Članarina se plača najkasneje do konca aprila za tekoče koledarsko leto. Če članarina po opominu ni plačana do konca junija, se članstvo zamrzne, član se zbriše z javnega seznama do poravnave obveznosti do združenja. Če članarina ni poravnana do konca koledarskega leta, se član izključi iz združenja.
Upravni odbor lahko v utemeljenih primerih posameznemu članu na njegov predlog začasno zniža članarino ali ga oprosti plačila.
10. člen
Prenehanje članstva
Članstvo v združenju preneha:
- na lastno željo člana na podlagi pisne izstopne izjave. Izstop iz združenja ne zaustavi
postopkov in obveznosti, izhajajočih iz članstva in ravnanja člana pred oddajo pisne izjave o izstopu,
- če član v skladu z 8. in 9. členom statuta ne plača članarine za tekoče leto,
- če je član izključen iz združenja v skladu z 9. členom statuta oz. v skladu s Pravilnikom o organizaciji in delovanju častnega razsodišča.
Članstvo mlademu članu poleg iz zgoraj navedenih razlogov preneha:
- če mladi član po uspešno zaključenem izobraževanju ne vloži prošnje za prehod v redno članstvo in
- če sta minili dve leti od njegovega zadnjega vpisa v program izobraževanja.
III. ORGANI ZDRUŽENJA
11. člen
Organi
Organi združenja so občni zbor, upravni odbor in častno razsodišče.
Upravni odbor lahko po potrebi ustanovi tudi druge stalne ali občasne komisije oz. delovne skupine. Mandat članov v organih združenja in predsednika traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Praviloma ne more biti nihče več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v funkcijo predsednika združenja. Člani organov združenja so lahko izvoljeni v organe združenja večkrat zaporedoma in brez omejitve števila mandatov.
Za svoje delo so člani organov odgovorni občnemu zboru. Zanj ne prejemajo plačila.
Občni zbor
12. člen
Sestava
Občni zbor je najvišji organ združenja. Sestavljajo ga vsi redni in pridruženi člani združenja.
13. člen
Sklic občnega zbora
Redni občni zbor sklicuje upravni odbor praviloma enkrat na tri leta. Upravni odbor pošlje vabilo na redni občni zbor, s predvidenim dnevnim redom, vsem članom združenja najmanj 30 dni pred datumom sklica.
Izredni občni zbor lahko skliče upravni odbor, občni zbor ali tretjina rednih članov na podlagi pisne zahteve s priloženim dnevnim redom. Če upravni odbor izrednega občnega zbora ne skliče najpozneje v 60 dneh v skladu s Poslovnikom občnega zbora, ga lahko skliče predlagatelj, ki mora vabilu priložiti dnevni red in morebitno spremno gradivo. Brez priloženega dnevnega reda je pisna zahteva neveljavna. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.
14. člen
Sklepčnost občnega zbora
Občni zbor je sklepčen, če je navzoča ali s pisnim pooblastilom zastopana več kot polovica članov. Če občni zbor ni sklepčen, se odloži za 30 minut.
Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je navzoča ali s pisnim pooblastilom zastopana najmanj tretjina članov združenja.
V primeru nesklepčnosti upravni odbor ponovno skliče redni občni zbor najpozneje v 30 dneh po neuspelem občnem zboru.
Ponovno sklicani občni zbor je sklepčen, če je prisotna vsaj ena četrtina članov.
15. člen
Vodenje in potek občnega zbora
Občni zbor vodi predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik združenja. O poteku občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik združenja, zapisnikar in dva overovitelja.
Vodenje in potek občnega zbora podrobneje določa Poslovnik občnega zbora.
16. člen
Pristojnosti občnega zbora
Občni zbor:
- sprejema poročila upravnega odbora in častnega razsodišča,
- voli predsednika in člane upravnega odbora in častnega razsodišča,
- podeljuje naziv častnega člana združenja,
- sprejema temeljni akt združenja in spremembe oz. dopolnitve temeljnega akta in splošnih aktov združenja,
- sprejema načrt dela in usmeritve združenja,
- sklepa o finančnem načrtu za naslednje obdobje,
- potrjuje zaključni račun za preteklo obdobje,
- nadzira finančno in materialno poslovanje združenja in poda letno oceno tega poslovanja,
- določa višino letne članarine,
- odloča o prenehanju združenja.
Občni zbor lahko prevzame opravilo določenih nalog, če:
- obstojijo objektivni razlogi za nezmožnost izvedbe na strani za to pristojnih organov,
- obstojijo subjektivni zadržki posameznih članov, podprti z ustreznim pisnim pojasnilom.
17. člen
Pravica do glasovanja
Vsak redni in pridruženi član ima po en glas.
Častni, mladi in podporni člani imajo pravico do izražanja svojega mnenja, nimajo pa pravice do glasovanja.
18. člen
Veljavnost sklepov
Občni zbor sprejema sklepe z relativno večino glasov. Sklep je veljaven, če zanj glasuje več kot polovica navzočih ali s pooblastilom zastopanih članov.
V primerih, navedenih v 30. in 31. členu statuta združenja, občni zbor sprejema sklepe z dvotretjinsko večino glasov.
19. člen
Tiho soglasje
O predlogih, za katere je potrebno soglasje občnega zbora med dvema rednima sejama občnega zbora, upravni odbor obvesti člane preko elektronske pošte ter določi rok, do katerega se lahko člani do tega predloga opredelijo. Člani so dolžni potrditi prejem elektronske pošte s potrdilom o branju ali z odgovorom na elektronsko sporočilo.
Če do navedenega roka najmanj polovica vseh članov, ki so potrjeno prejeli elektronsko sporočilo, predloga ne zavrne, se šteje, da je predlog potrjen v vsebini in obliki, kot je bil posredovan v elektronskem sporočilu.
Upravni odbor
20. člen
Sestava
Upravni odbor sestavljajo predsednik in pet članov.
Predsednik upravnega odbora, ki je obenem predsednik združenja in njegov zakoniti zastopnik, je izvoljen neposredno na občnem zboru.
Upravni odbor izmed svojih članov izvoli podpredsednika, tajnika in blagajnika.
Predsednika v primeru odstopa, trajne nezmožnosti za delo ali smrti do izteka mandata nadomesti podpredsednik.
V primeru daljše odsotnosti ali bolezni blagajnika lahko finančne listine v njegovem imenu podpiše tudi katerikoli izmed članov upravnega odbora.
Upravni odbor v primeru odstopa, razrešitve, trajne nezmožnosti za delo ali smrti katerega koli drugega člana deluje v obstoječi sestavi do naslednjega rednega občnega zbora ali pa v svojo sestavo brez volitev kooptira največ dva člana.
V primeru odstopa, razrešitve, trajne nezmožnosti za delo ali smrti treh ali več članov upravnega odbora ta v 3 delovnih dneh od seznanitve z razlogom skliče izredni občni zbor, na katerem se izvoli novi upravni odbor, do njegove izvolitve pa dosedanji upravni odbor nadaljuje z opravili, potrebnimi za nemoteno poslovanje in preprečitev nastanka škode združenju.
Član upravnega odbora je lahko predčasno razrešen, če:
- sam zaprosi za razrešitev,
- se ugotovi, da je kršil svoje dolžnosti ali ugled upravnega odbora,
- je s svojim delom dokazal, da ni sposoben ali vreden opravljati funkcije,
- mu je s pravnomočno sodbo dokazana krivda oziroma odgovornost,
- je s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen.
Predlog za predčasno razrešitev članov poda predsednik upravnega odbora.
Predlog za razrešitev predsednika upravnega odbora podajo najmanj trije člani upravnega odbora. Pred razrešitvijo je treba članu upravnega odbora omogočiti, da poda izjavo.
O razrešitvi odloča izredni občni zbor preko korespondenčne seje.
21. člen
Pristojnosti upravnega odbora
Upravni odbor upravlja in zastopa združenje v obdobju med dvema rednima občnima zboroma v skladu z načrti in sklepi, sprejetimi na občnem zboru. Seje upravnega odbora po potrebi sklicuje predsednik po lastni presoji ali na željo vsaj tretjine članov upravnega odbora vsaj štirikrat letno.
Upravni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:
- uresničuje sklepe občnega zbora,
- sprejema pravilnike, poslovnike in druge splošne akte, ki niso v pristojnosti občnega zbora,
- sklicuje občne zbore in na njih po uradni dolžnosti deluje kot delovno predsedstvo, poroča občnemu zboru o opravljenem delu in predlaga nove naloge,
- pripravlja predloge vsebine in sprememb aktov združenja in jih daje v potrditev občnemu zboru,
- predlaga finančne načrte,
- zastopa združenje v primeru spora,
- sprejema člane v združenje v skladu s Pravilnikom za sprejem članov,
- pripravlja predloge za častne člane in jih predlaga občnemu zboru,
- vzdržuje ažurno podatkovno bazo članov,
- organizira strokovne posvete in srečanja,
- sklepa o vseh zadevah, ki se nanašajo na združenje in ne sodijo v izrecno pristojnost občnega zbora ali častnega razsodišča,
- po potrebi ustanovi posebne komisije in delovne skupine ter sprejema sklepe na podlagi njihovih predlogov,
- odloča o pritožbah zoper odločitve častnega razsodišča.
22. člen
Sklepčnost upravnega odbora in veljavnost sklepov
Upravni odbor je sklepčen, če je na sklicani seji navzoča večina njegovih članov.
Upravni odbor veljavno sprejema sklepe z relativno večino navzočih članov, pri čemer mora sklep podpreti tudi predsednik združenja.
Častno razsodišče
23. člen
Sestava
Častno razsodišče sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika izvolijo člani iz svojega sestava. Seje častnega razsodišča skliče predsednik po potrebi.
Častno razsodišče v primeru odstopa, razrešitve, trajne nezmožnosti za delo ali smrti katerega koli člana v svojo sestavo brez volitev kooptira novega člana.
V primeru odstopa, razrešitve, trajne nezmožnosti za delo ali smrti dveh ali več članov častnega razsodišča upravni odbor v 8 dneh od seznanitve skliče izredni občni zbor, na katerem se izvoli novo častno razsodišče. Roki za odločanje v morebitnih nerešenih pritožbah se prekinejo do izvolitve novega častnega razsodišča.
Član častnega razsodišča je lahko predčasno razrešen če:
- sam zaprosi za razrešitev,
- se ugotovi, da je kršil svoje dolžnosti ali ugled častnega razsodišča,
- je s svojim delom dokazal, da ni sposoben ali vreden opravljati funkcije,
- mu je s pravnomočno sodbo dokazana krivda oziroma odgovornost,
- je s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen.
Predlog za predčasno razrešitev članov poda predsednik častnega razsodišča. Predlog za predčasno razrešitev predsednika poda upravni odbor združenja. Pred razrešitvijo je treba članu častnega razsodišča omogočiti, da poda izjavo. O razrešitvi odloča izredni občni zbor preko korespondenčne seje.
24. člen
Sklepčnost častnega razsodišča in veljavnost sklepov
Častno razsodišče je sklepčno, če sta na sklicani seji navzoča vsaj dva člana. Njegovi sklepi so veljavni, če so sprejeti z večino glasov.
25. člen
Pristojnosti
Častno razsodišče obravnava pritožbe, po katerih naj bi član ali več članov združenja kršili statut, kodeks poklicne etike ali druge akte združenja, na pobudo člana ali skupine članov, upravnega odbora, na lastno pobudo ali pa na podlagi utemeljene pritožbe tretje stranke.
Častno razsodišče svoje delo opravlja v skladu s pravilnikom, ki ureja njegovo organizacijo in delovanje.
IV. KOMUNIKACIJA
26. člen
Komunikacija s člani združenja praviloma poteka po elektronski poti, razen če drugače predvidevajo zakon ali akti združenja. V ta namen je vsak član dolžan skrbeti, da ima upravni odbor pravilen in popoln elektronski naslov. V kolikor član spremembe elektronskega naslova ne sporoči, se šteje, da je sam povzročil situacijo, zaradi katere ne more vsebinsko sodelovati pri sprejemanju odločitev.
Seje občnega zbora, upravnega odbora, častnega razsodišča ali delovnih skupin lahko potekajo v obliki dopisnih sej z uporabo sodobnih komunikacijskih sredstev. Pri tem se za vsako dopisno sejo vodi zapisnik.
V. FINANČNO POSLOVANJE ZDRUŽENJA
27. člen
Prihodki
Prihodki združenja so članarine, donacije in sponzorstva, javna sredstva, darila in volila.
28. člen
Finančno poslovanje
Združenje zagotavlja in izkazuje podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju v skladu z Zakonom o društvih in računovodskim standardom za društva.
Poslovne knjige vodi po sistemu enostavnega knjigovodstva. Za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, združenje izdela letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter poročilo o poslovanju združenja.
Administrativno-tehnična in obračunska opravila opravljata blagajnik združenja in zunanji računovodski servis.
Letno poročilo in ostale dokumente odobri občni zbor na prvem naslednjem rednem občnem zboru.
29. člen
Podpisniki finančnih listin
Finančne listine, s katerim se združenje zavezuje k plačilu nad 300 EUR, podpisujeta hkrati predsednik in blagajnik združenja.
Za izdane račune ter za druge finančne listine, namenjene za redno poslovanje, zadostuje podpis predsednika ali blagajnika.
VI. PRENEHANJE DELOVANJA
30. člen
Prenehanje delovanja
Sklep o prenehanju delovanja združenja lahko sprejme le izredni občni zbor, sklican posebej v ta namen vsaj 30 dni pred predlaganim datumom. Izredni občni zbor, na katerem se odloča o prenehanju delovanja združenja, je sklepčen, če so na njem navzoče ali s pisnim pooblastilom zastopane vsaj tri četrtine članov.
V primeru nesklepčnosti se v naslednjih tridesetih dneh ponovno skliče izredni občni zbor.
Ta je sklepčen, če je prisotna ali s pisnim pooblastilom zastopana vsaj ena četrtina članov združenja.
Sklep o prenehanju združenja je veljaven, če ga podpre dvotretjinska večina navzočih ali s pisnim pooblastilom zastopanih članov.
V primeru prenehanja združenja se njegovo premoženje prenese na drugo društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji.
VII. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Sprejem sprememb oz. dopolnitev statuta ter splošnih aktov združenja
Predlogi sprememb oz. dopolnitev statuta ali splošnega akta so sprejeti, če na občnem zboru zanje glasujeta najmanj dve tretjini navzočih oz. s pisnim pooblastilom zastopanih članov združenja pod pogojem, da je upravni odbor oz. predlagatelj, ki je predloge sprememb in dopolnitev vložil v skladu s 3. členom Poslovnika občnega zbora, zanje pridobil pravno mnenje o potrebnosti sprememb, temelječe na ustrezni pravni podlagi.
Statut ali splošni akt začne veljati takoj po sprejetju.
32. člen
Splošni akti združenja
Poleg statuta ima združenje še naslednje splošne akte, ki podrobneje urejajo posamezna področja delovanja:
- kodeks poklicne etike
- poklicne standarde
- pravilnik za sprejem članov
- pravilnik o organizaciji in delovanju častnega razsodišča
- poslovnik občnega zbora
- splošne delovne pogoje.
Upravni odbor lahko po potrebi sprejme tudi druge akte.
33. člen
Veljavnost aktov združenja
Določila pričujočega statuta in preostalih aktov združenja veljajo le, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi.
34. člen
Veljavnost statuta združenja
Statut je bil sprejet na rednem občnem zboru dne 22. 3. 2019 in velja od tega dne dalje.
