Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS) bo v četrtek, 12. januarja 2023, s slavnostno akademijo in simpozijem v kongresnem centru Brdo obeležilo petdeset let svojega delovanja.
Na slavnostni akademiji bo združenje Milojki Popović podelilo naziv častne članice za posebne zasluge na področju usposabljanja in izobraževanja konferenčnih tolmačev. Jasmina Markič, Helena Blatnik Hauzler in Jana Veber bodo prejele priznanja za svoj prispevek k utiranju poti za tolmačeslovje v slovenskem prostoru, dvigu ugleda za poklic tolmača in združenja ter večletno aktivno udejstvovanje pri delu združenja.
Na mednarodnem simpoziju z naslovom »(Ne)odvrženi plašč nevidnosti« bodo predavateljice in predavatelji iz petih držav obravnavali aktualne teme s področja konferenčnega tolmačenja, tudi v luči korenitih in daljnosežnih sprememb, ki jih je povzročila pandemija (program). Na simpoziju bosta s predavanjem sodelovala Haris Ghinos, podpredsednik osrednjega mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev AIIC, ki bo kot vodja skupine za pripravo standarda ISO 23155 za področje konferenčnega tolmačenja predstavil njegov pomen za delo na daljavo, ter raziskovalka Bianca Prandi z Univerze v Innsbrucku, ki bo predstavila področje računalniško podprtega tolmačenja. Michelle Hof, ki konferenčno tolmačenje poučuje na univerzah La Laguna v Španiji in MCI Glendon v Kanadi, bo v vlogi koordinatorke izobraževanja in strokovnega usposabljanja pri AIIC predstavila pomen in vlogo stalnega spopolnjevanja, Frédéric Pirotte, vodja enote za tehnično skladnost Generalnega direktorata za tolmačenje pri Evropski komisiji (DG SCIC), pa bo govoril o organizaciji spletnega tolmačenja. Med domačimi govorci bo Gorazd Čad predstavil aktualne razmere na področju organizacije dogodkov, Barbara Krajnc pa se bo posvetila pomenu osebne znamke v svobodnih poklicih.
Simpozij se bo zaključil z okroglo mizo o profilu konferenčnega tolmača danes in jutri. Na njej bodo poleg Michelle Hof in Harisa Ghinosa sodelovali še Amalija Maček z Oddelka za prevajalstvo Univerze v Ljubljani, ki je kot edini slovenski program del mreže European Masters in Conference Interpreting, ter Marjana Rupnik, vodja slovenske enote pri Generalnem direktoratu za tolmačenje Evropske komisije. Čeprav gre za strokovni simpozij, bodo prispevki zanimivi za širši krog poslušalcev s področja jezikovnih poklicev kot tudi naročnikov in uporabnikov storitev konferenčnega tolmačenja. Veseli smo, da bodo z nami tudi predstavniki tolmačev za znakovni jezik in predstavniki Slovenskega inštituta za standardizacijo SIST, v okviru katerega deluje tehnični odbor za področje informatike, dokumentacije, jezika in terminologije. Strokovnjaki v tem odboru na mednarodni ravni so v začetku leta 2022 objavili mednarodni standard ISO 23155, ki celovito ureja področje konferenčnega tolmačenja z zahtevami in priporočili za ponudnike storitev, naročnike in izvajalce oz. konferenčne tolmače, s čimer so bili jasno začrtani okviri teh storitev.
V skladu z naslovno metaforo simpozija (več o ozadju) so konferenčni tolmači pri svojem delu praviloma malo ali praktično nevidni. Obeleževanje petdesetletnice delovanja ZKTS bo tudi za splošno javnost tako posebna priložnost, da pobliže spozna konferenčne tolmače in njihovo delo ter predvsem izve, kako se odzivajo na izzive, ki jih prinaša hiter razvoj tehnologije in bodo vplivali tudi na javno rabo govorjene slovenske besede v mednarodnem prostoru v prihodnjih letih.
O združenju
ZKTS si kot nacionalno stanovsko združenje že pet desetletij prizadeva za razvoj in uveljavitev najvišjih strokovnih standardov na področju konferenčnega tolmačenja v Sloveniji. Gre za visoko specializiran in vedno bolj tehnološko podprt poklic, s katerim se v Sloveniji že od nekdaj ukvarja omejeno število oseb. Člani združenja so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prispevali k uveljavitvi slovenščine kot konferenčnega jezika v takratni državi in v mednarodnem prostoru. Med osamosvajanjem so člani zagotavljali tolmačenje na zgodovinskih dogodkih, kar je dodatno utrdilo poklic konferenčnega tolmača v Sloveniji. Kasnejše obdobje je zaznamovala pridružitev Evropski uniji in Natu ter članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah, kot so Svet Evrope, OZN in OVSE, ko se je slovenščina tudi s pomočjo tolmačenja dodatno uveljavila kot enakovredni govorjeni na mednarodni ravni. Danes združenje še naprej sledi tradiciji preteklih rodov in hkrati sledi spremembam na področju tolmačenja (v zadnjem času npr. priprava Smernic za tolmačenje na daljavo). Med primarnimi nalogami združenja ostaja zastopanje interesov tolmačev, skrb za njihov poklicni razvoj in pogoje dela ter spremljanje mladih tolmačev na njihovih prvih poklicnih poteh. V kratkem bodo začeli z izvajanjem pilotne mentorske sheme, za katero je med mladimi veliko zanimanja.
Jubilejni zbornik
Na dan simpozija bo javnosti predstavljen tudi jubilejni zbornik, ki v tiskani obliki in elektronski obliki (objavljen bo na spletni strani) prinaša 18 strokovnih in znanstvenih prispevkov ter razmišljanj o poklicu konferenčnega tolmača, izobraževanju, zgodovini in delovanju združenja. Prinaša tudi hommage pokojni Marjoli Zdravič, eni od ustanovnih članic in gonilni sili združenja, ki je do zadnjega zagovarjala najvišje strokovne in etične standarde, v prvih letih združenja pa je ključno prispevala k uveljavitvi poklica in statusa samostojnih konferenčnih tolmačev. Objavljen je tudi zanimiv intervju z novo častno članico Milojko Popović, ki se je s konferenčnim tolmačenjem začela ukvarjati prav v letih, ko je nastajalo združenje. Z nami je delila zanimive izkušnje iz tedanjega časa, razmišljanje o spremembah na tolmaškem trgu, še zlasti po pridružitvi EU, in o pomenu poklicnega združenja včasih in danes.
