Danes je bila na sedežu Društva slovenskih književnih prevajalcev in Lektorskega društva Slovenije javna predstavitev Bele knjige o prevajanju, ki predstavlja stanje, analizo, sistemske in posamične izzive ter primere dobre prakse na pogosto prezrtem področju jezikovnih poklicev v Sloveniji.

Gre za prvi tak dokument v slovenskem prostoru, pri katerem so sodelovala vsa društva prevajalcev, podnaslavljalcev, tolmačev in lektorjev, vse slovenske univerze, ki izobražujejo te profile, in nekatere nevladne organizacije.

Bela knjiga o prevajanju je prvi korak v prizadevanju za ureditev položaja in statusa jezikovnih poklicev, ki so vedno bolj podvrženi tržnim pritiskom in tveganju prekarnosti, čeprav je prevodna dejavnost gradnik slovenskega jezika in književnosti ter še danes temeljno orodje, ki slovensko kulturo in družbo umešča na svetovni zemljevid.

Bela knjiga prinaša prispevke 40 avtorjev in avtoric, razvrščene v šest tematskih sklopov. Iz prvega, kjer so predstavljene (nove) oblike prevajanja, je razvidno, da je to v vseh svojih oblikah in različicah izjemno dinamična in hitro spreminjajoča se dejavnost, ki se odziva na potrebe v družbi (priseljevanje, internacionalizacija, nove tehnologije). Posebno poglavje je namenjeno popisu infrastrukture slovenskega prevajanja, ki se osredinja na oris vloge društev, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti prevajalcev. V tem poglavju so predstavljene tudi študijske možnosti prevajanja, tolmačenja in lektoriranja.

Svoje poglavje predstavljajo analize različnih anket med prevajalci, tolmači in lektorji, pregled sistemskih izzivov (predvsem jezikovne politike, prekarizacije in feminizacije poklicev jezikovnih praktikov) ter specifičnih izzivov (korektna avtorska pogodba, knjižnično nadomestilo, dobiček prevajalske industrije in delovanje prevajalskih agencij, izobraževanje ter specifične zdravstvene težave). Kot primeri dobre prakse so predstavljeni odzivi prevajalske skupnosti, zlasti na področju komunikacijskega povezovanja (forumi, seminarji), projektov mentoriranja in mednarodnega povezovanja.

Avtorji Bele knjige o prevajanju so želeli podrobneje predstaviti posebnosti poklicev znanstvenih, književnih in podnaslovnih prevajalcev, konferenčnih in sodnih tolmačev ter lektorjev, s čimer si prizadevajo za večjo prepoznavnost in uveljavitev prevoda v slovenski družbi ter primeren jezikovni izraz, predvsem pa stremijo k vzpostavitvi dialoga z delodajalci in odločevalci v smeri regulacije teh poklicev z določitvijo minimalne izobrazbe in osnovnih poklicnih standardov, tudi v obliki nacionalnega registra poklicnih tolmačev, prevajalcev in lektorjev.
Bela knjiga o prevajanju je prosto dostopna na spletni strani.


V nadaljevanju predstavljamo nekaj izsekov iz prispevkov.

»Predstavniki poklicev na področju jezikovnega posredovanja delujejo v gospodarskem smislu pretežno kot samostojni podjetniki, samozaposleni na področju kulture, imajo manjša podjetja, delajo po avtorskih ali podjemnih pogodbah, zato imajo strokovno-poklicna združenja in društva pomembno vlogo: omogočajo strokovno podporo, zlasti na začetku samostojne poklicne poti, povečujejo možnosti za mreženje in izmenjavo primerov dobre prakse, skrbijo za prepoznavnost poklica in zastopanje poklicnih interesov v javnosti, zavzemajo se za razvoj poklica in rešujejo težave in vprašanja, ki se porajajo na širšem poklicno-strokovnem področju.« (Andreja Skarlovnik Ziherl)

»V zadnjih dvajsetih letih se je močno razširil nabor izobraževalnih možnosti za lektorje, prevajalce in tolmače, katerih delovni procesi so se s pojavom raznih računalniških programov in spletnih orodij korenito spremenili. Z globalizacijo in širitvijo trgov so se na trgu pojavili tudi novi akterji, zaradi katerih so samostojni izvajalci (med)jezikovnega posredovanja lahko pod velikim pritiskom. Zato se zdi za ohranitev in nadaljnji razvoj poklica v skladu spreminjajočim se okoljem nujno strokovno in akademsko povezovanje, kot ga predstavlja pričujoča bela knjiga.« (Jana Zidar Forte)

»Z raziskavo smo ugotovili, da je tudi na področju socialnih pravic stanje na prevajalskem oz. lektorskem trgu precej skrb vzbujajoče. Kar 41 % anketiranih si namreč na leto privošči le 14 dni dopusta ali manj. Da pa za prevajalca tudi dopust ni čisto zares dopust, priča dejstvo, da samo 22 % anketiranih med dopustom nikoli ne sprejema naročil. Kot problematična se je pokazala tudi bolniška odsotnost, saj le 8 % anketiranih vedno ostane doma oz. ne dela, kadar zbolijo, dodatnih 21 % pa večinoma.« (Tina Perić in Maša Dolanc)

»Večina (63 %) anketirancev lektorira od 5 do 20 let, kar pomeni mlajšo generacijo, predvsem posameznikov, ki ne lektorirajo v kolektivu. […]Po podatkih iz ankete ugotavljamo, da lektoriranje pomeni predvsem lektoriranje diplomskih in seminarskih nalog. Lektorji, ki se z lektoriranjem ukvarjamo profesionalno (zaposleni kot lektorji), se zavedamo, da je to področje, na katerem ne moremo doseči cene, ki bi jo morali za vsaj minimalni mesečni prihodek.« (Kristina M. Pučnik)

»Ne nazadnje, treba je končno nasloviti problem statusa prevajalcev in drugih jezikovnih delavcev ter regulacije prevajalskega poklica, kar prav tako sodi v širši okvir jezikovne politike za večjezičnost.« (Mojca Šorli)

»Področje prevajanja v Sloveniji ni sistemsko urejeno, saj poklic prevajalca ni reguliran, čeprav imamo že dobrih dvajset let tudi univerzitetni študij prevajalstva. Zato se s prevajanjem lahko ukvarjajo vsi, od ustrezno izobraženih in usposobljenih prevajalcev, do tistih, ki samo bolj ali manj dobro obvladajo kakšen tuji jezik. Koliko je v Sloveniji vseh, ki se s prevajanjem ukvarjajo, poklicno ali priložnostno, prek avtorskih pogodb ali drugače, ne vemo. Lahko pa nedvomno ugotovimo, da je prevajalcev veliko, veliko več, kot jih zajamejo ankete oziroma se jih na ankete odzove.« (Nada Primožič)

»Prevajalci so eden od najbolj tipičnih poklicev, ki jih je zajela prekarnost. Če gledamo na prevajalski poklic skozi prizmo prekarnosti, lahko rečemo, da gre za obliko dela, v kateri delavcem ne pripadajo iste pravice kot redno zaposlenim delavcem.« (Borut Brezar)

»Celotna panoga je kljub mladosti svoja zlata leta že preživela, saj v zadnjih letih opažamo pravo razvrednotenje poklica prevajalca AV-vsebin, pa čeprav vizualni mediji s podnaslovljenim tujim programom sestavljajo levji delež pisanih besedil, s katerimi se vsakodnevno srečuje slovenska javnost, in bi morali tem besedilom posvečati še dodatno pozornost.« (Polona Mertelj)

»Krog prevajalcev, vključenih v Forum prevajalcev, se je počasi širil […], zato je bil forum po dveh selitvah preseljen na domači strežnik, na katerem je mogoče ažurneje reševati tehnične težave. Danes (14. 1. 2019) je vanj vključenih 930 e-poštnih naslovov.« (Katja Benevol Gabrielčič)

»Digitalizacija poklicev, tudi prevajalskega, lahko pomeni, da delo od doma popolnoma zabriše mejo med delom in zasebnimi obveznostmi. Namesto da bi delodajalci in družba iskali nove načine za lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter bolj uravnoteženo porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti med ženskami in moškimi, utegne delo od doma poglobiti tradicionalno delitev neplačanega dela in dvojno obremenitev žensk.« (Sonja Robnik)

Izobraževanja

  • Predavanje o italijanskih jezikovnih vplivih na slovenščino 17. 06. 2019

    Vabljeni na predavanje o italijanskih jezikovnih vplivih na slovenščino, ki ga bo v Narodnem domu v Trstu imela red. prof. Martina Ožbot z Oddelka za romanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

    Preberi več

  • 6. Strokovno srečanje sodnih tolmačev Slovenije 09. 05. 2019

    Na 6. Strokovnem srečanju sodnih tolmačev Slovenije bomo spregovorili o spremembah zakonodaje in aktualnem stanju na področju sodnih tolmačev, pristojnostih in delu Strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje, slovenščini v prevedenem besedilu, novih pogledih na jezikovno pravilnost, varstvu osebnih podatkov, nomotehničnih pravilih pri navanjanju tujih in evropskih pravnih virov, tehnikah za učinkovito pripravo na ustno tolmačenje na naroku in dobrih praksah komunikacije med sodiščem in tolmačem.

    Preberi več

  • Predavanje o italijanskih jezikovnih vplivih na slovenščino 07. 05. 2019

    Vabljeni na predavanje o italijanskih jezikovnih vplivih na slovenščino, ki ga bo imela red. prof. Martina Ožbot z Oddelka za romanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v Narodnem domu v Trstu.

    Preberi več

Prijava na novice

Združenje konferenčnih
tolmačev Slovenije (ZKTS)
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

ZKTS stran Facebook

+386 41 648 416

Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije je edino stanovsko združenje konferenčnih tolmačev v Sloveniji, ki že 45 let jamči za visoko kakovost storitev konferenčnega tolmačenja.